Jutri 21. 11. 2014 ob 22:00 v Lokalu Patriot v Novem mestu, ne zamudite koncerta kar dveh alternativnih rock skupin. Za odlično zabavo in veliko dobre glasbe z udarnimi sporočili bosta poskrbeli skupini Clade in Dirtswitch.
Alternativni rock band Clade prihaja iz Ljubljane in vam bo tokrat predstavil svoj prvi album z naslovom FIRSTBORN, ki je nastal po nekaj letih ustvarjanja. Inspiracija za ime albuma je prišla iz prvih občutkov očetovstva enega od članov skupine. Album vsebuje 11 pesmi, ki nosijo globoka in pomembna sporočila družbi.
Dirtswitch pa je alternativna rock zasedba iz Naklega pri Kranju. Skupina je takoj po nastanku pričela s pisanjem lastnih skladb, v letu 2010 pa se je že predstavila tudi tujim poslušalcem v dunajskem Gasometru. Po izdaji prvenca je skupina nadaljevala z ustvarjanjem, rezultat triletnega dela pa je drugi studijski album s pomenljivim naslovom NO SUCH THING AS GLORY.
Da boste pripravljeni na koncert, in, da vas že prej malo vznemirimo, vas vabimo k ogledu videospotov obeh skupin, uživajte in se vidimo!
Clade – Sheep (Official Video)
Dirtswitch – Looking Back (Official video)
Vstopnina za na koncert le 3€.
Festival No Border Jam je lani praznoval svojo 20. obletnico in pustil za seboj nastniška leta. Vrača se s svežim pogledom na svet s novimi idejami kako prenesti svoja sporočila. Ker to je bistvo punka – povedati, kar je treba povedati. Letos bo sporočilo še bolj jasno, saj bomo pripravili akustični punk festival, ki ga bo spremljal Vegetarijanski piknik.
No Border Jam bo letos potekal v nedeljo, 25. 8., na mariborskem Limbuškem nabrežju od 10. ure dopoldan do 20. ure zvečer kjer ga bo spremljal Vegetarijanski piknik.
Festival No Border Jam si je pridobil edinstveno prepoznavnost po hrani, ki ga je vedno spremljala. Potrebno je bilo poskrbeti za vse pomočnike in sodelavce pa tudi za glasbenike, najpogosteje pa smo preko donacij in prispevkov prišli do zelenjave. Tako je No Border Jam postal znan – poleg seveda dobre pankerske glasbe – po dobri vegetarijanski kuhinji in hrani. Ta povezava je bila povod za oživitev vegetarijanskega piknika na nabrežju Drave, ki je pred leti zamrl, letos pa se vrača v navezi z udarno akustično glasbo.
No Border Jam festival ima dolgo zgodovino. Pravzaprav se je vse skupaj začelo leta 1992, ko je alternativna glasbena založba Front rock skupaj z avstrijskimi partnerji izdala kompilacijsko zgoščenko, ki so jo nato s skupnimi koncerti izvajalcev promovirali. Tako je No border jam postal prvi underground festival v samostojni Sloveniji, hkrati pa je to postala prva plošča založbe Front Rock, ki danes deluje pod okriljem Subkulturnega azila Maribor in se še vedno ukvarja z izdajo alternativne glasbe na različnih nosilcih zvoka in promocijo njenih avtorjev. Številne izdane plošče so ravno kompilacijske zgoščenke No Border Jam, ki še vedno predstavljajo vrhunce alternativne nasploh in punk glasbe še posebej ne le pri nas, marveč v svetu.
Med nastopajočimi so se tekom let znašla najpomembnejša imena underground ustvarjalcev iz vsega sveta. Nastopili so denimo Melvins in Marky Ramone, kot tudi Oi! Polloi!, Anarchocrust, Citizen Fish in mnogi, mnogi drugi. Pogosti gostje so bili seveda pank bendi iz bivše skupne države, denimo KUD Idijoti, Hoću? Neću! ali Goblini. No Border Jam pa je gostil tudi najvidnejše predstavnike slovenske alternative, od CZD in Pridigarjev, preko Strelnikoff in Demolition group, do Dicky B. Hardy in 2227, služil pa je tudi kot odskočna deska za dosti takrat še neznanih bendov, med katerimi so danes nemara najbolj vidni Elvis Jackson in Scuffy dogs.
Letošnji nastopajoči so:
Iz tujine pa se nam bodo pridružili:
Več informacij o Vegetarijanskem pikniku in No Border Jam festivalu kliknite tukaj.
Obalni elektronski projekt Ele7en je združil glasbene moči z britansko dance divo Amando Wilson in skupaj so ustvarili poletno uspešnico z naslovom More I Love You (Less I Have You). Skladba je bila izdana na priznani italijanski založbi Dance and Love, ki jo ima v lasti uveljavljen DJ Gabry Ponte.
Zasedbo Ele7en sestavljata DeeJake in DJ Nigthshift ter producent Anže Igličar, ki deluje pod imeni: Ele7en, Soundtrap, Proteus noir. Prva dva navdušujeta na nastopih v živo z odličnim repertoarjem in skrbno zastavljenim nastopom, slednji pa slovi po izvrstni produkciji, ki sega preko mej naše države.
Amanda Wilson je poznana po velikih hitih v elektronskem svetu, kot so Seek Bromance (Tim Berg aka Avicii), Love on My Mind (Freemasons), Watchin’ (Freemasons), Breaking Up (Chuckie), Runaway (Chrizzo & Maxim)… Izmed številnih možnih pesmi med katerimi je priznana vokalistka izbirala za svoj naslednji veliki projekt, se je odločila ravno za sodelovanje z Ele7en. Po njenih besedah jo je prepričal svež in moderen zvok.
Ele7en so decembra 2012 nastopali tudi na Red Party-ju skupaj z Armin Van Buurnom, More I Love You pa je v originalni instrumentalni različici bila uradna himna prireditve.
Ekipa je neprestano na preži za novimi kolaboracijami in izzivi. Pohvalijo se lahko s številnimi avtorskimi skladbami, ki so oz. bodo izdane v naslednjih mesecih. Trenutno pa se osredotočajo predvsem na promocijo skladbe More I Love You, ki se že veselo vrti na mednarodnih radijskih postajah.
[youtube id=”YvDtMYNNHnw” width=”715″ height=”402″]
Povezave:
www.facebook.com/ele7en.official
Leonard Norman Cohen je kanadski pevec in tekstopisec, ki je po svetu cenjen tako zaradi svojih pesmi in glasbe, kakor zaradi svojega pesništva in pisateljevanja. Leonard Cohen je spoštovan tako doma kakor po svetu. V Kanadi je celo nosilec častnega reda Kanade. Cohen je rojen 21. septembra 1934 v Montrealu, Quebec, v Kanadi. Danes je torej Leonard Cohen star že 79 let, a še vedno ustvarja in potuje po svetu. Letošnje poletje se tako ponovno vrača tudi k nam, v Ljubljano.
Večina Cohen-a pozna po njegovi značilni glasbi. Cohenovo glasbo je moč uvrstiti nekje med folk, folk rock, rock in pop, za katero je značilna spevnost in melodika. Njegova glasba ima povsem specifičen zvok in vokal, ki Cohen-a dviga iz sivega povprečja. Leonard Cohen ni le izjemen tekstopisec, pisatelj in pisec, temveč se več kot odlično znajde tudi na kitari in za klavirjem. Gre skratka za vsestransko nadarjenega umetnika in ustvarjalca, ki ga cenijo širom po svetu. Na glasbeni sceni je Cohen prisoten že vse od leta 1956, torej šest desetletij. Glede na njegove nastope v živo pa nič ne kaže, da bi se njegova glasbena kariera bližala h koncu. Na odru je namreč Cohen še vedno izjemno energičen in suveren. Poleg tekstopisja in petja je leta 1956 izdal tudi prvo pesniško zbirko, leta 1963 pa svoj prvi roman. Nekatere od njegovih pesmi je Cohen kasneje tudi uglasbil. Njegovo glasbo prepoznamo po Cohenovem značilnem visokem baritonu in folk ritmih.
Cohenova glasba se osredotoča na različne teme. V svoji glasbi tako Cohen govori o osamljenosti, religiji, izolaciji, seksualnosti in o zapletenosti medosebnih odnosov. Leta 2010 je v mesecu oktobru nastopil tudi v ljubljanskih Stožicah, kjer je navdušil številčne poslušalce. Letošnje poletje se Leonard Cohen ponovno vrača v Ljubljano. Tako bo 25. julija ponovno nastopil v dvorani Stožice. Seveda ga slovensko občinstvo že nestrpno pričakuje. Njegova glasba je v današnjem času še toliko bolj popularna, saj se je leta 2008 na glasbeno prizorišče vrnil po kar 15-letni odsotnosti. Ko je Ljubljano obiskal prvič, je razprodane Stožice navdušil in zabaval skoraj 4 polne ure. Podobne zabave in kakovostnega zvoka se slovenski poslušalci lahko nadejajo tudi na tokratnem poletnem koncertu. Leonard Cohen ostaja eden izmed tistih glasbenikov, za katere zanimanje tekom let ne pojenja, temveč ima Cohen vse več poslušalcev. Dokaz tega so tudi številni koncerti, ki so navadno nabiti do zadnjega kotička. V začetku lanskega leta je Leonard Cohen izdal tudi nov album, kar dvanajsti po vrsti. Album je poimenoval Old Ideas. Med kritiki je bila plošča izjemno dobro sprejeta, Cohen pa bo katero izmed pesmi iz zadnjega albuma gotovo predstavil tudi julija v Stožicah. Ljubljana je le ena izmed postojank na njegovi turneji, že 2. avgusta bo namreč Leonard Cohen nastopil še v Puli, v puljski Areni.
Leonard Cohen in njegov koncert, ki ga že nestrpno pričakujemo, tako vsem Cohenovim poslušalcem obljublja obilo zabave, dobre glasbe in odličnega vzdušja. Če je sklepati po njegovem zadnjem koncertu, ki ga je imel pri nas, potem se za dober šov in nepozaben žur ni za bati.
Vstopnice na Eventim.si.
Rock Otočec je nedvomno eden od slovenskih najbolj odmevnih in obiskanih festivalov na prostem. Vsako leto se festivala udeleži veliko število ljubiteljev rocka. Festival Rock Otočec ima dolgo zgodovino. Sprva je šlo za lokalni, torej dolenjski, glasbeni festival, ki se je prvič odvijal leta 1976. Z letom 1997 je Rock Otočec postal redna prireditev in odtlej festival poteka 3 dni v začetnih dneh julija. Sinonim za festival je gotovo blato in zabava. Navadno je festival potekal na travniku na Otočcu ob reki Krki, nekaj časa pa se je odvijal na letališču Prečna pri Novem mestu. Letos se festival prestavlja v našo prestolnico, na Dunajsko cesto v Ljubljani – gostilo ga bo namreč mestno kopališče Laguna. V preteklosti je na festivalu nastopilo že okrog 1500 različnih glasbenikov iz kar 20 različnih držav. Skupno se je festivala udeležilo že preko 100.000 obiskovalcev. Na to je glavni organizator festivala Rock Otočec, Franci Kek, gotovo izjemno ponosen, saj vsi ti podatki Rock Otočec postavljajo med najbolje obiskane in legendarne festivale pri nas.
Letos se bo Rock Otočec odvijal že sedemnajstič in sicer med 5. in 7. julijem. Začetek festivala je tako petek ob 13.00 uri, festival pa se zaključuje v nedeljo ob 19.00. Glavna festivalska dneva sta seveda petek in sobota. Že v začetku junija so organizatorji sporočili končno listo vseh nastopajočih na letošnjem Rock Otočcu. Glavni nastopajoči so gotovo Papa Roach, ki bodo v Ljubljano zagotovo privabili veliko ljubiteljev rocka in metala. V petek se bo na glavnem odru zvrstilo kar nekaj uspešnih in prepoznavnih domačih in tujih izvajalcev. Za vrhunec večera bodo gotovo poskrbeli Dubioza kolektiv – bosanski raparski dvojec, ki je znan po svojih instrumentalnih podlagah, udarnih ritmih in družbeno-kritičnih besedilih. Občinstvo bodo pred njimi dobro ogreli že slovenski izvajalci – Mi2 in Elvis Jackson. Pred njimi se bodo zvrstili še mnogi priljubljeni izvajalci, na primer Hamo & Tribute 2 love, ki bodo poskrbeli, da bo občinstvo že v poznih popoldanskih urah dobro ogreto in plesno razpoloženo.
Na glavni festivalski dan, v soboto 6.7., bo prvi vrhunec večera gotovo predstavljala znana kalifornijska zasedba Papa Roach. Skupina je svetovno poznana in priljubljena, v svojih 20 letih delovanja pa so prodali že več kot 18 milijonov albumov širom po svetu. Papa Roach so organizatorji Rock Otočca uspeli ujeti med njihovo evropsko turnejo. Papa Roach bodo poskrbeli za vse tiste, ki se na Rock Otočec odpravijo zaradi kvalitetne glasbe, ki se giblje nekje med metalom, hardrockom, punkrockom in popom. Glavni festivalski vrhunec sobotnega večera pa bodo kanadski punk rockerji Billy Talent. Gre za izjemno nadarjene glasbenike, ki so v svoji karieri prejeli kar nekaj vidnih in zvenečih nagrad, kot so na primer MTV Awards, EchoAwards, MuchMusic in še katero. Billy Talent so že igrali na svetovnih odrih, kot je na primer oder na festivalu Rock am Ring ali Rock im Park. S tem bo zagotovo poskrbljeno za vse tiste, ki imajo raje nekoliko trši zvok kitar, ob spremljavi izjemno melodičnih zvokov. Pred obema tujima zasedbama bodo obiskovalce ogrevali tudi nekateri domači gostje. Tako bodo na Rock Otočcu 2013 v soboto zaigrali tudi Niet, ki so se leta 2008 vrnili na slovensko glasbeno prizorišče in si nemudoma pridobili veliko število slovenskih poslušalcev. Velika atrakcija sobotnega večera so gotovo tudi Let 3, ki bodo s svojo provokativnostjo gotovo poskrbeli za dober šov in odličen žur. Nepozabno bo gotovo tudi z novomeško skupino Rudolfovo, ki je nastopila že daljnega leta 1976, na prvem Rock Otočcu.
Poleg glasbenih nastopov, se bodo na bazenu Laguna dogajale še mnoge druge dejavnosti. Poleg kopanja bo dnevni program nastajal ob pomoči skupine Spletni talenti. Poleg tega bo poskrbljeno tudi za obilico smeha – z improgledališčniki Improleptika. Prav tako se bo na odru zvrstilo nekaj Stand up komikov, kot so na primer Jonas, Goc, Klavdija Vlaj, Dušan Tomić-Dule, Goran Furjan in drugi. Poleg tega bodo občinstvo navduševali še razni artisti, akrobati, žonglerji, vrvohodci in mnogi drugi. Obiskovalcem festivala Rock Otočec tako gotovo ne bo dolgčas, na voljo jim bo na primer tudi šola potapljanja.
Cene vstopnic so za tri-dnevni festival, ki ponuja tako veliko različnih dejavnosti in odličnih domačih in tujih izvajalcev, povsem sprejemljive. Do 17. junija so bila še nekoliko cenejše, sedaj pa jih je mogoče kupiti po 41 evrov (vstopnica za petek in soboto) in za 26 evrov (eno-dnevna vstopnica). Po vsem zapisanem je jasno, da je Rock Otočec 2013 gotovo festival, ki ga letošnje poletje ne smete zamuditi.
Ljubljanska rock zasedba ReLight v teh dneh predstavlja nov video spot z lani izdanega prvenca Evermore (Alkemist, 2012).
Po vizualnem preboju s koncertnim Soul babies in umirjeno poetičnim Evermore, je naslednja skladba, ki so si jo ReLight zamislili tudi v gibljivih slikah, Invisible dancer. “Skorajda pop format skladbe – vsaj kar se tiče strukture in dolžine – nas je že od samega začetka nagovarjal, da bi komad Invisible Dancer predstavili tudi skozi video spot. Ob tej priložnosti smo se odločili za sodelovanje z mladima ustvarjalcema Enyo Belak in Sašom Štihom, ki sta doslej ustvarjala predvsem video vsebine za plesne predstave in krajše umetniške filme”, pripoveduje pevec in idejni vodja zasedbe ReLight Uroš Buh. “Enya je izjemno nadarjena plesalka in koreografinja mlade generacije, ki je kreativna tudi na področju video produkcije, prav pred kratkim pa se je vrnila iz Bostona, kjer se je z enim svojih kratkih filmov nepričakovano uvrstila v programa tamkajšnjega festivala. Sašo Štih pa študira kamero na sloviti beograjski Fakulteti dramskih umetnosti.”
Osnovni motiv v spotu Invisible dancer je na prvi pogled enostavna otroška ljubezenska zgodba, ki se je starejši moški spominja po izsekih skozi nemiren tek po svojem mestu. Prostor zbuja vedno več detajlov iz odnosa mladih igralcev, z vmesnimi barvnimi preskoki na današnjo realnost in plesočo deklico v dvojni vlogi, s čimer se meja med preteklostjo vedno pogosteje briše. Vmes se pripeti tudi nesreča, ki z linčevskim razpletom otroška zaljubljenca dokončno loči…
“Lahko bi ustvarili še eno sinhrono pripoved ljubezenske tematike, a smo se vendarle odločili za nekoliko drugačen razplet, ki sta ga Enya in Sašo zelo spretno razvila z vizualnim dialogom med črno-belo in barvno tehniko ter inovativnim zaključnim preobratom,” še pove Uroš Buh.
Relight medtem že pripravljajo skladbe za novo ploščo, ki naj bi predvidoma izšla do konca leta, vmes pa se bodo zagotovo še vsaj enkrat srečali tudi s filmsko klapo.
[youtube id=”s_LELlN62IE” width=”715″ height=”402″]
Michael Rose je mnogim najbolj znan kot odličen vokalist legendarne zasedbe Black Uhuru. Mnogi ga označujejo kar za živo legendo in na njegove koncerte se še danes kar tre starega in mladega od vsepovsod. V svoji kar trideset let dolgi glasbeni karieri je Michael Rose sodeloval domala že z vsemi pomembnejšimi ustvarjalci na reggae sceni. Hkrati je Michael Rose tudi prvi dobitnik reggae Grammy-ja. Slišati ga je moč tudi pri nas in po Evropi, njegovi koncerti pa so vselej množično obiskani oziroma povsem razprodani. Mr. Tu tu tweng je gotovo živa legenda, katerega koncert je zares vredno obiskati.
Michael Rose se je na glasbenem prizorišču prvič pojavil v drugi polovici 70 let v prejšnjem stoletju. Najprej je ustvarjal kot samostojen glasbeni izvajalec in je izdal kar nekaj solo singlov. Leta 1977 pa se njegova glasbena kariera nekoliko zaobrne, ko se pridruži zasedbi Black Uhuru. Ko sta namreč to skupino zapustila Don Carlos in Garth Dennis, se je zasedbi torej pridružil Michael Rose. V naslednjih letih se skupina Blach Uhuru, v kateri je torej ustvarjal Michael, uveljavi kot najbolj prepoznavna in priljubljena reggae skupina v mednarodnem merilu. Skupino Black Uhuru so tedaj pa tudi še danes poznali vsi, ki so vsaj malo spremljali reggae glasbo. Že leta 1985 je skupina prejela svojega prvega Grammy-ja. Grammy so prejeli za ploščo Anthem, katero je v veliki meri zaznamoval ravno Michael Rose. A že kmalu po izidu uspešne plošče se je Black Uhuru razšel. Tedaj je za nekaj časa celo izgledalo, da bo Michael Rose nasploh zaključil z glasbeno kariero. Vendarle pa je Rose ves čas ostajal v stiku z glasbo. Že na začetku 90 let je tako Rose posnel solo single, med njimi najbolj poznanega Sly and Robbie, kasneje pa izdal še album Sly and Robbie presents: Mykall Rose – The Taxy Sessions. Album je med poslušalci reggae glasbe naletel na dober sprejem.
Danes pa Michael Rose velja za velikana reggae glasbe, njegove korenine pa pravzaprav segajo še v čas Boba Marleya. Njegov zvok danes bi lahko opredelili pod oznako dancehall-a. Vendarle pa Rose ostaja povezan s svojo preteklostjo in je v zvoku v veliki meri zvest svoji tradiciji. Njegovi koncerti danes so zato pravi zgodovinski pregled reggae glasbe v živo – v osebi Michael Rose-a. Že samo njegovo podoba in prezenca tako na njegove koncerte navadno privablja velike množice, katere Rose nostalgično spominja na neke druge čase – ki so morda za vselej izgubljeni. Skozenj tako torej sije in živi nek drug, pretekli čas in ljubitelji reggae glasbe v njem vidijo vse, kar so poosebljali Bob Marley, Black Uhuru in ostali reggae izvajalci preteklosti. Njegovi koncerti so tudi polni pozitivne energije in dobrih vibracij. Skoraj ni obiskovalca njegovih koncertov, ki ne bi ob mamljivih reggae ritmih vsaj malo pomigal. Ker je reggae danes nekoliko na obrobju glasbenih zvrsti in so nasploh koncerti legend takega formata pri nas precejšnja redkost, je zato obisk koncerta legende Michael Rose-a zares izjemna priložnost in doživetje. Njegovi oboževalci in nasploh ljubitelji reggae glasbe se tega tudi dodobra zavedajo in navadno do zadnjega kotička napolnijo koncertna prizorišča.
[youtube id=”MICo66oLb6s” width=”715″ height=”402″]
Nina Romić je hrvaška glasbena ustvarjalka, ki ustvarja zanimivo in izjemno priljubljeno glasbo. Večina bi jo označila za hrvaško kantavtorsko folk divo. Nina Romić ni znana le znotraj meja svoje države, ampak je poznana tudi pri nas. Pri nas je tudi že nastopala in se tako priljubila tudi slovenskemu občinstvu. Mnogi hrvaški kritiki v Nini Romić vidijo uspeh svoje generacije, ki bi lahko s svojo glasbo povzela novo hrvaško kantavtorsko sceno in njen duh, tako imenovani spiritus movens.
Nina je poleg svojega odličnega glasu tudi izjemno lepo dekle, ki jo kamere ljubijo. Njeni glasbeni nastopi so brez dvoma eni izmed najboljših kantavtorskih nastopov ženske izvajalke ta čas. Nina ima izjemno odrsko prezenco in jo večinoma občinstvo takoj vzame za svojo. Mnoge, ki poznajo njeno glasbo, preseneča, da se za tako prodornim glasom in odlično glasbo skriva zgolj 25-letno dekle. Njena mladost je po drugi strani gotovo tisto, kar daje njeni glasbo posebno tenkočutnost in karizmatičnost. Nina Romić sicer prihaja iz Novega Zagreba. Pretežno preigrava lastne skladbe, pogosto in z veliko mero inovativnosti in ljubezni pa se loti tudi mnoge skladbe iz hrvaške ljudske zakladnice pesmi. To je tudi razlog, da je Nina najpogosteje označena tudi kot folk ustvarjalka, čeprav bi bila za njeno glasbo primerna tudi oznaka etno.
Njena glasbena pot je že od začetkov njene glasbene kariere obetala veliko. Tako je leta 2007 izvedla sodelovanje z Dunjo Knebl. Skupaj sta ustvarjali na albumu Kite i Kitice, ki je bil tudi eden izmed nagrajenih albumov. Posebnost njenega glasu in načina izvajanja skladb je moč opisati s pridevniki kot so melanholično, psihedelično, tenkočutno. Poseben odtenek pa njeni glasbi gotovo dajejo mnogi folk elementi, ki jih Nina domiselno vpleta v svojo glasbo. Nina Romić je seveda posebna že zato, ker je ena redkih kantavtoric našega časa. Tovrstno glasbeno ustvarjanje je bilo namreč v preteklosti predvsem v domeni moških glasbenih ustvarjalcev, poleg tega pa je kantavtorstvo tudi izjemno zahteven način ustvarjanja glasbe, ki od glasbenika terja veliko mero talenta in mnogostranskosti.
Kantavtorstvo pa je za Nino izjemno pomembno, saj ji omogoča brez nepotrebnih dodatkov in primesmi izraziti najbolj temeljna občutja in izkušnje. Nino Romić pa je včasih moč slišati tudi brez spremljave kitare. S tem nas kar nekoliko povrne v nek pretekli čas – njena glasba tedaj še bolj presune in nas spomni na čase, ko so peli brez glasbil. Takšna glasba zveni izjemno iskreno, spontano, naravno, nepretenciozno in srčno. Vse to so razlogi, zakaj je Nina med svojimi poslušalci tako priljubljena in zakaj se za obisk njenih zares profesionalno izvedenih koncertov odloča tolikšno število ljudi. Poleg tega je Ninino ustvarjanje pomembno tudi zato, ker nas zaradi primesi folk glasbe, nekoliko popelje v neke daljne pretekle čase. Na ta način pa je njena glasba nekaj povsem samosvojega in novega na hrvaškem glasbenem prizorišču. Dodamo pa lahko, da tudi pri nas. Zato je vselej sveže in edinstveno poslušati katero izmed Nininih pesmi ali preprosto obiskati katerega izmed koncertov, ki jih prireja tudi pri nas. Nina Romić si tako brez dvoma zasluži naziv hrvaške kantavtorske folk dive.
[youtube id=”EqoEu6vzZvw” width=”715″ height=”402″]
Low peak Charlie so primorska glasbena zasedba, za katere je zaradi njihovega prepoznavnega zvoka slišal že marsikateri privrženec slovenskega rocka in metala. Glasbena skupina Low peak Charlie deluje že vse od leta 2009 in se je odtlej že povsem zasidrala na slovenskem glasbenem prizorišču. Fante odlikuje velika socialna občutljivost, v svojih besedilih pa skušajo predstaviti konstruktivno kritiko sodobnega časa, družbe in politike.
Njihova družbeno-kritična angažiranost, ki jo izražajo v svojih skladbah, dela skupino Low peak Charlie za povsem samosvojo zasedbo na slovenski glasbeni sceni. Band ima svoj značilen in prepoznaven zvok, pri čemer je v njihovih skladbah moč zaslediti prepletanje eksplozivnega cross-over rocka, prvine metala, pa tudi rapa, funka in reggea. Ravno njihova širina, kar se tiče prepletanja različnih glasbenih slogov, je tudi tisto, kar dela fante nekoliko drugačne in posebne. Svoja besedila pišejo in preigravajo v slovenskem jeziku, kar je precej pogumna odločitev, glede na velikost našega trga in na skromno razširjenost našega jezika. Vendarle pa pri takšni odločitvi ne gre prezreti ravno dejstvo, da se lahko človek najsvobodneje in najbolj dosledno izraža ravno v svojem domačem jeziku. Tako so njihova besedila zares močan element njihove glasbe. Veliko govorijo o pokvarjenosti politike, izpostavljajo družbene paradokse in nepravičnosti, se dotikajo vsesplošno prisotne korupcije in so v svojih besedilih nasploh izredno suvereni, ko govorijo o družbeni tematiki nasploh. Njihova velika odlika je gotovo tudi njihovo koncertiranje, saj imajo izjemno energijo in karizmo. Na odru delujejo izjemno uigrano in spontano, s svojim igranjem in petjem pa obiskovalce svojih koncertov brez težav pripravijo vsaj do rahlega miganja.
Skupina s svojim igranjem v živo izkazuje svoj groove in pozitivno naravnanost, hkrati pa na odru Low peak Charlie deluje povsem pristno in naravno. Skratka, njihovi koncerti so nekaj, kar je zares vredno obiskati. Fantje so v preteklosti najprej izdali dva singla. Čeprav jih ni moč uvrstiti v slovensko mainstream glasbo, jih je pogosto mogoče slišati na različnih radijskih postajah in so izjemno dobro sprejeti med poslušalci. Zaradi svoje glasbe in izvirnosti so jih povabili tudi na mnoge intervjuje – na primer na radio Val 202, Radio Študent in Radio Koper.
Poleg pojavljanja tudi na slovenski televizijski sceni (pri NLP – v Glasbiatorju, v oddaji Effe’s Inferni), so v letu 2011 izdali tudi svoj prvi videospot, za skladbo Dol Vas Dam. Video ni ostal neopažen in je bil predvajan na MTV Adria, uvrščen pa je bil tudi na lestvico Domačica. V aprilu leta 2012 je izšel tudi njihov prvi album, naslovljen Kdo bo komu. Skupina je na album uvrstila sveže in izvirne skladbe. Enajst skladb s tega albuma vsebuje zanimive funky basovske vložke, groove energijo, metalske zvoke žagajočih kitar in zanimiv vokal. Album so mnogi kritiki ocenili izjemno pozitivno, najverjetneje predvsem zato, ker iz njega veje neverjetna in edinstvena energija. Ta izvira iz dejstva, da je skupina v studiu glasbo posnela v živo. Za produkcijo albuma je kriv producent Matej Pečaver. Album je začel svojo predstavitveno turnejo na Metelkovi, je pa fante mogoče slišati na različnih dogodkih po vsej Sloveniji, zato z obiskom njihovega koncerta nikar ne odlašajte.
[youtube id=”biYLPXdSjGQ” width=”715″ height=”402″]
Duo Raveonettes je danska različica znanega ameriškega para Bonnie in Clyde. Skupina, sestavljena iz dveh članov, obstaja na glasbenem prizorišču že dobrih deset let. Njuno poslušalstvo je najbolj navdušeno nad njunim podtalnim rokovski zvokom. Tudi zadnji album skupine The Raveonettes, imenovan Observator, je jeseni lani navdušil poslušalstvo skupine širom po Evropi.
Sicer je duo nase opozoril že leta 2003 z dobro sprejetim uvodnim EP-jem Whip It On. Ravno ta album je med kritiki požel veliko pozitivnih komentarjev in je istega leta prejel tudi nagrado za ploščo leta na Danskem. The Raveonettes tako svoje poslušalce in glasbene kritike prepričajo s svojim hipnotičnim pop rock zvokom, ki ga prepletajo z elementi surfa. Nekateri duo uvrščajo v skupino tako imenovanega nojz-popa, zaradi elementov surfa pa ju je mogoče uvrstiti tudi med izvajalce rokenrola. Duo je tako Dansko preplavil s svežino in kakovostjo sodobnega rocka. Navadno se nad njima navdušujejo tudi tisti, ki imajo raje nekoliko temnejše odtenke, spontanost in prvinskost. Kljub uspešni in zanimivi poti skupine, pa so bili začetki dua precej bolj negotovi.
Na začetku je namreč eden izmed članov, Sune, po Ameriki neuspešno iskal glasbenike, ki bi sodelovali v njegovi začrtani glasbeni viziji. Ker mu to iskanje ni obrodilo sadov, je nazadnje morda usoda poskrbela, da je doma, na Danskem, našel tisto, kar je iskal na drugem koncu sveta. Tako je v Kopenhagnu našel Sharon, ki je ustrezala viziji, ki si jo je zamislil Sune. S Sharon si tako nista delila le stila in glasbenih vplivov, temveč sta hitro oblikovala skupen glasbeni band, ki sta ga poimenovala po skladbi Buddy-ja Holly-ja.
Na domačih tleh sta zaradi psihadeličnosti in garažnega vibe-a, ki ga je mogoče najti v njuni glasbi, skoraj preko noči postala najbolj vroča rokerja. Zaradi velikega zanimanja za skupino, sta hitro dobila ponudbo za milijonsko pogodbo s Columbio. Skozi leta je njuna glasba tako dobila svoj specifičen izraz, ki ga zaznamuje ostrina, umazan zvok kitar in določeno mračnjaštvo. Svojo glasbo sta okrepila še s primesmi starodobnega rokenrola in sodobnimi elektronskimi preparati. Ker je duo The Raveonettes prehodil že dolgo in uspešno glasbeno pot, je povsem normalno, da se skozi leta tudi njihov zvok nekoliko spremenil in izpilil. Tako sta na zadnjih albumih nekoliko opustila sicer zanju značilne surfovske elemente. Album Observator je poseben tudi zato, ker sta na njem sodelovala s producentom Richardom Gottehrerjem, ki je produciral že mnoge albume izjemno uspešnih glasbenih ustvarjalcev.
The Raveonettes sicer danes večinoma prebivata v Ameriki, a se v njuni glasbi še vedno pozna vpliv njunih korenin in časa, ki sta ga preživela v domači Danski. Čeprav sta torej danes na drugem koncu sveta, se v njuni glasbi še zmeraj zrcali celotna glasbena pot, ki sta jo prehodila doslej. Skupina je tudi izjemno uspešna pri svojem koncertiranju širom po svetu, kjer je navadno vselej zelo dobro sprejeta. Na njihovih nastopih tako v ospredje stopi spontanost, trdota in umazanost kitarskega zvoka, od sebe pa duo oddaja neverjetno energijo, ki v gibanje hitro pripravi večji del občinstva. Skandinavska trdota se tako danes meša z ameriško eklektičnostjo, rezultat tega pa je duo The Raveonettes.
[youtube id=”Sxz2vP67kpQ” width=”715″ height=”402″]
