Ne, ne gre za bend, ki bi prepeval lahkotne poletne popevke, ampak za originalno špansko rock zasedbo, ki jo sestavljajo Javi – kitara, Jon – vokal in bas, Vito – bobni in Rober – kitara. Fantje so bend ustanovili leta 2005 v Madridu. Ugotovili so, da imajo podoben glasbeni okus in željo po ustvarjanju, zato so kaj kmalu začele nastajati prve skladbe. Po šestih mesecih preigravanja so si zagotovili svoj prvi nastop, čeprav še niso imeli niti imena. V tistem času se je na televiziji vrtela popularna serija, v kateri je nastopal lik imenovan ‘el gañan, kar v angleškem prevodu pomeni podobno kot layabout in tako so si za svoj prvi nastop nadeli ime Layabouts. Mislili so, da ga bodo kasneje spremenili, a ker so ugotovili, da so res pravi layabouti (op. a. lenuhi), so ime obdržali.
Ni jih sram priznati, da je na njihovih treh albumih čutiti vpliv predvsem bendov iz sedemdesetih let kot so Joy Division, in celo tistih iz 60ih – Beatlov, Kinksov in Whojev, ter sodobnikov The Hives in The Strokes. Prvega so naslovili povsem preprosto – Layabouts. Na njem igra pomembno vlogo elektronska glasba, kar se morda na malce simboličen način odraža tudi v samih naslovih pesmi (Electro Rocker Move, Despite the Neons), ki jo spretno prepletajo s kitarskimi rifi Skladbe govorijo o občutku ujetosti, ponavljanja, nepripadnosti, o iskanju, usodnosti, dekletu, ljubezni. Izdali so ga pri založbi Wild Thing Records. Na klaviaturah jih je spremljal Marti Perarnau, ki pa formalno ni več član benda.
Drugi album z naslovom …And they Ran into the woods, kar spominja na naslov kakšne grozljivke, sami opisujejo kot odmaknjenega od neonskih luči in plesišč, ter usmerjenega v temnejši prostor umeščen med The Cure in Placebo. Na njem najdemo, če se smem tako izraziti, nekaj več glasbe – daljše solaže, instrumentalen uvod; pesmi pa prav tako govorijo o nesojeni ljubezni, družbi, neavtentičnosti. Tudi pri snovanju tega albuma so sodelovali s klaviaturistom Martijem. Če se malce pohecam, bi lahko govorili o t.i. placebo efektu, saj se, morda še prav posebej v skladbi Sleeping, čuti vpliv skupine pod vodstvom Briana Molka. Nosilna pesem s tega albuma, Corrupted scene behind the stage, s katero kritizirajo instant zvezdnike, ki hitro pozabijo od kje so prišli, je bila uvrščena med 10 najboljših pesmi leta 2009 v Španiji. Prav tako so za istoimenski videospot prejeli kar 11 nagrad na različnih festivalih, od katerih naj omenim samo nekatere: Los Angeles Music Awards, LA Cinema Festival of Hollywood, Canada International Film Festival. Nad priznanji so bili hkrati navdušeni in začudeni, saj niso pričakovali, da bo video, pri katerem je sodelovala tako majhna ekipa, doživel takšen mednarodni uspeh. Celoten album je bil istega leta izbran še za tretji najboljši španski album po izboru neodvisne glasbene revije Mondosonoro.
A fantje niso zaspali na lovorikah. Na tretjem albumu Savage behavior je sicer ljubezen že bolj obetavna (Rollercoaster, To the End), a rock je mrtev (Rock’s Dead) in predaja neizogibna (Numbers/Figures, It’s all Dead). To pa nas ne sme zavesti, saj je glasba še vedno odlična, kajti rock je mrtev samo na papirju.
Igrali so že s tako velikimi imeni kot so The Subways, Primal Scream, The Strokes, The Hives, Arcade Fire, The Stranglers in Placebo, vendar se morajo doma kar precej truditi za večjo prepoznavnost. Sicer imajo veliko oboževalcev, a španski mediji rock glasbi, sploh tisti v angleškem jeziku, ne namenjajo veliko pozornosti. Odličen odziv so doživeli na primer v Londonu, kjer so se ustavili na svoji samostojni turneji, ki je vključevala še rodno domovino in Portugalsko; poletja pa imajo bolj ali manj rezervirana za festivale. Kdo ve, morda jih kdaj vidimo na kakšnem tudi v Sloveniji.
V Kinu Šiška bo 22. Marca 2013, ob 20. uri moč slišati znano in priljubljeno skupino Peter Hook and the Light. Skupina za mnoge pomeni pravi praznik Joy Division, saj gre pri nastopu skupine Peter Hook and the Light za ponovno srečanje z glasbo nekdanjega banda Joy Division. Le-to je gotovo moč uvrstiti med najpomembnejše skupine v sodobni popularni glasbi. Peter Hook je namreč ustanovni član skupine Joy Division, hkrati pa tudi njen basist in so-vokalist.
Tako bo skupina Peter Hook and the Light za svoje poslušalce pripravila srečanje s priljubljeno glasbo znanega Joy Division. Skupina bo tako preigravala skladbe iz najbolj poslušanega in znanega albuma skupine Joy Division, imenovanega »Unknown Pleasures«. Pesmi bodo preigravali v enakem zaporedju kot na plošči in v celoti, poleg pa bodo igrali tudi nekatere manj znane skladbe in nekatere njihove klasične pesmi. Za podrobnejše informacije o repertoarju skupine Peter Hook and the Light pa si lahko njihovi oboževalci več preberete na spletni strani Petra Hooka – www.peterhook.co.uk.
Peter Hook bo tako poskušal oživiti znane in priljubljene skladbe njegove nekdanje skupine Joy Division, hkrati pa bo na ta način s svojo novo skupino predstavil bogato zgodovino in prehojeno pot njegovega prejšnjega banda. Za vse, ki se ne morete odločiti, ali bi se koncerta udeležili, je gotovo pomemben podatek, da so mnogi relevantni glasbeni kritiki njegov poskus oživljanja starega preko novega ocenili za uspešen in ploden projekt. Kot je bila izziv skupina Joy Division, je za britanski rock gotovo izziv tudi skupina Peter Hook and the Light.
Vstopnice za omenjen koncert si lahko v predprodaji zagotovite že za 19 evrov.
