Glas starca, ujetega v telesu 19-letnika, zadet pogled zmedenega fanta in skladbe, ki zvenijo kot da bi jih nekdo v šestdesetih zapakiral in jih šele zdaj predstavil svetu. Tako bi lahko najhitreje opisali Jaka Bugga in njegov istoimenski album.

Pred malo več kot enim letom je Bugg bil čisto navaden fant iz Nottinghama, pogosto v težavah, svetu nepoznan. Njegova starša sta se ločila, ko je bil še majhen in tako je Jake živel sam s svojo mamo v Cliftonu. To je bilo mestece, ki ti ni dalo veliko možnosti za uspeh, tam naj bi celo veljal rek, da te ven iz mesta lahko spravi samo nogomet ali glasba. Kliše, bi rekli nekateri, vendar čista resnica. In na srečo Buggovih oboževalcev (ki grejo vse od najstnic do starih gospodov) je to uspelo tudi njemu. Glasba ga je popeljala v svet skoraj takoj, ko je izdal svoj prvi album Jake Bugg, ki se je že po enem tednu priplezal po lestvici do samega vrha. Življenje se mu je tako kar na enkrat postavilo na glavo, prišel je od fanta, ki ni nikoli v življenju zapustil Anglijo, do popotnika.

Njegova strast do glasbe se je začela pri rosnih 12-ih letih, ko je v eni izmed epizod Simpsonovih slišal Don McLeanovo skladbo Vincent (Starry, Starry Night). Stric Mark ga je ravno takrat predstavil kitari, ga naučil nekaj akordov in ga (poleg McLeana) pahnil v svet ustvarjanja. Na njega kot glasbenika so imeli velik vpliv tudi Buddy Holly, The Beatles, Johnny Cash in Jimi Hendrix, torej same legende, katerih vpliv se zelo dobro sliši v njegovih avtorskih skladbah. Vpliv tega starega rocka je pravzaprav tisto, kar Bugga naredi tako posebnega. Njegov album je kot da bi prišel iz samih začetkov rocka, brez autotuna, brez popravkov, samo njegov glas in kitara, slišati je pravo pristnost, pesem Fire je bila celo posneta kar na njegovem iphonu! Vse to so mu omogočili pri založbi Mercury Records, s katero je leta 2011 podpisal pogodbo, po tem, ko so ga slišali igrati na BBC-jevem festivalu Glastonbury. Zaupali so mu toliko, da so mu pustili prosto pot pri ustvarjanju in rezultat tega je ta izjemen album, ki je izšel oktobra lani.

Na albumu je 14 skladb, čisto vsako je napisal Bugg, nekaj s pomočjo tekstopisca Iana Archerja. Album je mešanica akustičnih skladb, ki nam razkrijejo težko življenje mladega fanta – Jake  se v teh skladbah odpre in nam razkrije vsak kotiček svojih, bolj kot ne črnih mislih – spet druge so hitrejše, mogoče celo plesne skladbe, ki jih je spisal v studiju, kar tako, v petih minutah, medtem ko sta z Archerjem džemala in iskala nove melodije. Tako nam v albumu postreže s skladbami za vsak okus, od mračnega, srce parajočega do energičnega in zabavnega.

Njegova besedila so izjemna predvsem zato, ker niso cenzurirana. Jake poje to, kar želi povedati, besedila piše zato, ker mu je to všeč, v tem se je našel, njegova prioriteta ni nikoli bila slava, ta ga namreč sploh ne zanima, skladbe piše zato, da se lahko izpove, na njega imajo kot nek terapevtski učinek. In če slučajno to komu ni všeč, no ja, njegov problem. In ravno zato so njegova besedila tako fenomenalna! »I drink to remember, I smoke to forget« poje v pesmi Two Fingers, v kateri nam pripoveduje o pobegu iz mesteca Clifton, kjer odraščanje ni bilo ravno sprehod po parku, kar nam zelo barvito opiše v skladbi Trouble Town: »Stuck in speed bump city, where the only thing that’s pretty is the thought of getting out«. Razpoje se tudi o za nekatere kar travmatičnih izkušnjah, ki jih je doživel v tem mestecu: »And then they took a guy out side and someone stabbed him with a knife« – v skladbi Seen it All nam pove o noči, ko je bil, zadet seveda, priča napadu na nekega najstnika.

Vendar te izpovedi niso edino, kar naredijo Bugga tako odličnega glasbenika. Sam pravi, da ima kitaro vedno s seboj, vedno igra neko melodijo in če dobi novo zamisel za skladbo (kar se dogaja konstantno), jo tudi uresniči. Kar pa je tu tako nenavadno je dejstvo, da nove skladbe nikoli ne predstavi najprej ekipi, s katero potuje. Shrani jo za na oder, hoče da jo vsi, tako poslušalci kot ekipa, slišijo hkrati, samo njega in njegovo kitaro.

Trenutno spremlja The Stone Roses na njihovi turneji, pred tem pa je potoval z Noelom Gallagherjem, kar mu je pomenilo ogromno, saj le-ta spada med enega izmed njegovih idolov, od novembra naprej, pa se bo podal na samostojno turnejo.

Jake Bugg je torej ime, ki si ga je vredno zapomniti. Delčke svojega mladega življenja je strnil v 14 skladb in jih delil s celim svetom, ki ga je sprejel z odprtimi rokami. Njegovo ime se bo skoraj definitivno zapisalo v zgodovino glasbe, njegova avtentičnost in inovativnost pa nas prav gotovo ne bo nikdar pustila ravnodušne.

Singli:

  • Trouble Town
  • Country Song
  • Lighting Bolt
  • Taste it
  • Two Fingers
  • Seen It All

Diskografija:

  • Jake Bugg

Video:

[youtube id=”J9XwFecNXyU” width=”715″ height=”402″]

Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Potrdite piškotke in si zagotovite neomejen dostop.
Nujno potrebni piškotki za delovanje spletne strani