Festival No Border Jam je lani praznoval svojo 20. obletnico in pustil za seboj nastniška leta. Vrača se s svežim pogledom na svet s novimi idejami kako prenesti svoja sporočila. Ker to je bistvo punka – povedati, kar je treba povedati. Letos bo sporočilo še bolj jasno, saj bomo pripravili akustični punk festival, ki ga bo spremljal Vegetarijanski piknik.
No Border Jam bo letos potekal v nedeljo, 25. 8., na mariborskem Limbuškem nabrežju od 10. ure dopoldan do 20. ure zvečer kjer ga bo spremljal Vegetarijanski piknik.
Festival No Border Jam si je pridobil edinstveno prepoznavnost po hrani, ki ga je vedno spremljala. Potrebno je bilo poskrbeti za vse pomočnike in sodelavce pa tudi za glasbenike, najpogosteje pa smo preko donacij in prispevkov prišli do zelenjave. Tako je No Border Jam postal znan – poleg seveda dobre pankerske glasbe – po dobri vegetarijanski kuhinji in hrani. Ta povezava je bila povod za oživitev vegetarijanskega piknika na nabrežju Drave, ki je pred leti zamrl, letos pa se vrača v navezi z udarno akustično glasbo.
No Border Jam festival ima dolgo zgodovino. Pravzaprav se je vse skupaj začelo leta 1992, ko je alternativna glasbena založba Front rock skupaj z avstrijskimi partnerji izdala kompilacijsko zgoščenko, ki so jo nato s skupnimi koncerti izvajalcev promovirali. Tako je No border jam postal prvi underground festival v samostojni Sloveniji, hkrati pa je to postala prva plošča založbe Front Rock, ki danes deluje pod okriljem Subkulturnega azila Maribor in se še vedno ukvarja z izdajo alternativne glasbe na različnih nosilcih zvoka in promocijo njenih avtorjev. Številne izdane plošče so ravno kompilacijske zgoščenke No Border Jam, ki še vedno predstavljajo vrhunce alternativne nasploh in punk glasbe še posebej ne le pri nas, marveč v svetu.
Med nastopajočimi so se tekom let znašla najpomembnejša imena underground ustvarjalcev iz vsega sveta. Nastopili so denimo Melvins in Marky Ramone, kot tudi Oi! Polloi!, Anarchocrust, Citizen Fish in mnogi, mnogi drugi. Pogosti gostje so bili seveda pank bendi iz bivše skupne države, denimo KUD Idijoti, Hoću? Neću! ali Goblini. No Border Jam pa je gostil tudi najvidnejše predstavnike slovenske alternative, od CZD in Pridigarjev, preko Strelnikoff in Demolition group, do Dicky B. Hardy in 2227, služil pa je tudi kot odskočna deska za dosti takrat še neznanih bendov, med katerimi so danes nemara najbolj vidni Elvis Jackson in Scuffy dogs.
Letošnji nastopajoči so:
Iz tujine pa se nam bodo pridružili:
Več informacij o Vegetarijanskem pikniku in No Border Jam festivalu kliknite tukaj.
Ste vedeli, da obstaja Swamp ‘n’ Roll? Ali pa Psychedelic Woof ‘n’ Roll in Psychedelic Speed Rock? Vse te podzvrsti smo lahko slišali minulo nedeljo na Underground festivalu v Mariboru, ki poteka že od leta 1996. V vseh teh sedemnajstih letih so se na njegovem odru zvrstili številni bolj ali manj neuveljavljeni glasbeniki, saj je v prvi vrsti festival namenjen ravno njim – perspektivnim in ustvarjalnim izvajalcem na področju rock and rolla, rockabillya, garažnega rocka, punk rocka, blues rocka in vseh ostalih oblik pravovernega rock ‘n’ rolla.
Skozi festival so se tako kalile različne glasbene skupine kot npr. The Real Things, ki so letos tudi izdali svoj prvi avtorski CD, pa recimo Son of the Velvet Rat, avstrijski avtor, ki se trenutno uveljavlja v ZDA, pa Joko Ono, CZD, Uroš Planinc Group, Big Addiction, Wrong Moose in drugi.
Letos je bilo zanimanje izredno. Prijavilo se je 53 glasbenih skupin, tako iz Slovenije, kot Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Profil prijavljenih je bil različen: veliko je bilo skupin, ki so šele na začetku glasbene poti, veliko pa tudi “veteranov”, ki prepoznajo priložnost za promocijo in za pridobitev kvalitetnih zvočnih in vizualnih posnetkov. Letos je bil izbor težak predvsem zaradi velikega števila prijavljenih, ko pa so se znotraj organizacije odločili za enoten ključ izbire in koncept letošnjega festivala, se je hitro izkristaliziralo 6 skupin, ki so jih povabili.
V nedeljo, 2. junija, so tako nastopili: The Toronto Drug Bust, Vibesonic Jam, Garage in July, The Evokers, Stari pes in D’Smokers. Festival je otvorila hrvaška swamp ‘n’ roll zasedba Garage in July, ki se spogleduje z glasbo Muddy Watersa, Patti Smith, The Sonicsov, Rolling Stonseov, Chucka Berrya. Zase pravijo, da igrajo ”iz srca i iz jaja”, kar so s svojim udarnim, divjim in energije polnim nastopom tudi dokazali. Naslednji nastop je prav tako zastopal barve naše sosednje države. Na odru so se predstavili fantje iz Varaždina – The Evokers. Njihov garažni rock s primesmi rhythm & bluesa je odmeval vse do nastopa ptujskega inštrumentalnega tria Vibesonic Jam, ki izvajajo zmes različnih glasbenih zvrsti, zaradi česar imajo povsem unikaten stil, ki po njihovih besedah ”gradi svojo izraznost na atmosferi, kontroliranem hrupu, melodiki in trenutnem navdihu”. Priča smo lahko bili silovitosti zvoka in improvizaciji, ter njihovemu navdušenju nad ustvarjanjem in izvajanjem glasbe. Kot četrti so se predstavili D’Smokers, stari znanci Gramofona, ki so ponovno dokazali, da so na pravi poti in da je rock’n’ roll glasba, ki jo je najbolje doživeti. V živo. Za zaključek festivala sta poskrbeli zasedbi The Toronto Drug Bust, ki ”utelešajo britanski rock sedemdesetih s surovimi besedili” in Stari Pes – ”barjansko-pohorska naveza”, s svojim značilnim drunk’n’blues zvokom.
Underground festival je prvič organiziral Dušan Hedl, ustanovitelj Subkulturnega azila (zavod za umetniško produkcijo in založništvo), le da je takrat potekal še pod okriljem MKC Maribor. Po besedah Petra Dobaja, letošnjega vodje festivala, ter urednika založb Front Rock in Akord Records, ki delujeta pod okriljem omenjenega zavoda, se je festival konceptualno prelevil v video-produkcijskega. ”Zastavili smo ga kot serijo televizijskih oddaj, ki so bile predvajane v okvirju RTS televizije. Zavod Subkulturni azil je sporazumno prevzel festival v letu 2011, skupaj z dogodkom No Border Jam in projektom Rokerji pojejo pesnike.”
Na Subkulturnem azilu, ki tudi s pomočjo sponzorjev na noge postavlja zanimive kulturne in glasbene projekte, ki morda na širšem medijskem področju niso dovolj odmevni, a so vsekakor vredni ogleda, vidijo edino težavo v denarju, ali natančneje, v pokrivanju stroškov. ”Kljub sofinanciranju Ministrstva za kulturo in izrednemu sodelovanju z RTS televizijo, pa tudi vsem sponzorskim prispevkom, s katerimi smo pogostili gostujoče glasbenike, vseeno komaj pokrijemo stroške, kaj šele da bi lahko poskrbeli za prevozne stroške glasbenikov, ali jim plačali honorarje, kot bi se seveda spodobilo. Organizacija je bila letos utečena kot dobra mehanska ura – za kar se zahvaljujem celotni ekipi -, tudi odziv glasbenih skupin je bil, kot sem že rekel, izjemen”, pravi Peter Dobaj. Tudi medijska podpora ni ravno velika. Po njegovih besedah ”pristna rock glasba – in seveda njeni razni derivati – medijem ni več tako zanimiva; prav zato smo se na tak način prilagodili in se pravzaprav “preselili” najprej v sam tv spored, kasneje še na splet. Vseeno smo zadovoljni, saj smo v okvirju našega področja delovanja prepoznavni.”
Ker ima Underground festival tako bogato zgodovino, se nam zagotovo ni treba bati za njegovo prihodnost. Saj poznate tisto: It’s only rock’n’roll (but I like it).
